Pri nas je šele v zadnjih letih počasi prišla v veljavo skeletna gradnja. Skeletna gradnja hiš v Sloveniji še ni tako priljubljena, zaradi nepoznavanja načina gradnje ter njenih prednosti oziroma slabosti. Že prej pa smo se lahko o njej učili preko tujih oddaj, ki so se ukvarjala z prenavljanjem doma.  Vse to brez spraševanja o nosilni ali nenosilni vlogi. Vse to omogoča princip, kjer nimamo zidov, ampak je ogrodje hiše zgrajeno iz skeleta ali okostja hiše. Takšen način gradnje omogoča poljubno spreminjanje prostorov brez posega v nosilno konstrukcijo stavbe

Primeri skeletne gradnje v praksi

Ta vrsta gradnja naj bi bila prisotna že kar nekaj časa. V praksi smo jih lahko bili priča pri gradnji v nebo vzpenjajočih se visokih nebotičnikov, ali pa pri hitro nastajajoči gradnji supermarketov in industrijskih hal ter začasnih ali manj začasnih barak. Gotovo pa ste tudi že opazili, ko so npr. postavljali Citypark v Ljubljani ali podobne halje, kjer so najprej postavili skelet, nato pa so pričeli z vstavljanjem drugih stvari vanj, da so zapomnili luknje.

Jeklo ali les?

Skeletna gradnja po navadi za temelje uporablja les ali pa jeklo. Medtem ko se za gradnjo kompleksa, kot je Citypark uporabi jeklo, se za gradnjo našega doma uporablja predvsem les. Čeprav moramo tu povedati, da se v zadnjem desetletju tu povečuje število hiš zgrajenih na jekleni bazi. Bistvo je v tem, da ti zidovi nikoli ne nosijo večinske teže. So tam samo zato, da preprečujejo poglede in temperaturne razlike med okoljem in hišo. Torej, lahko jih pozidamo, zapolnimo s ploščami kot pri montažni gradnji, lahko so iz stekla ali pa drugega materiala. Glavna stvar je torej v nosilnosti skeleta.

Skeletna gradnja je torej prisotna pod različnimi krinkami, v naslednjem članku pa bomo več povedali o tem, na kaj moramo biti pozorni pri taki gradnji in zakaj je ta vse bolj priljubljena.

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja