Klop vrste Ixodes ricinus je mnogim osebam obrnil življenje na glavo.
Na žalost v negativnem smislu. Verjetno bi bilo v mnogih primerih najbolje, da si težave, katere lahko povzroči klop ljudje predočijo pred odločitvijo o cepljenju oziroma preventivi. Gre za hude težave , ki pomenijo v nekaterih primerih okrevanje dolgo nekaj let, pri tem je prizadeta oseba v prvi fazi praktično negibna. Sreča v nesreči je solidarnost oseb, ki jih je prizadel klop, preko njihovega delovanja v prid ozaveščanja. Druga dobra referenca je statistika. V Sloveniji se statistika povezana s težavami, ki jih povzroča klop vodi že desetletja, tako imamo dejstva na dlani.
Poleg števila obolelih je najbolj koristen podatek o težavah tistih, ki so cepljeni ter tistih, kateri se niso odločili za cepljenje, vsi pa se gibljejo na življenjskem prostoru, kjer ima klop najbolj ugodne razmere. Razlika je dovolj zgovoren razlog, za cepljenje. Vsi, ki so cepljeni, so poleg tega zardi narave svojega poklica celo bistveno večkrat v gozdu oziroma na območjih z veliko vegetacije in vlage. Poleg tega je dobrodošla statistika, ki prikazuje, kako je klop obravnavan v nekaterih drugih zdravstvenih sistemih. Razlika z drugimi sistemi je predvsem v večjem številu cepljenih oseb, posledica tega je tudi temu primerno zelo majhno število oseb s težavami. Razlogov je torej več kot dovolj, kdor se giblje v naravi ali to namerava početi, naj se dodobra pozanima in razmisli. Cepljenje samo je razdeljeno na tri dele, med prvim in zadnjim cepljenjem je premor dolg pol leta. Zato je dobro do upoštevati za vse, ki imajo predvidene aktivnosti na območjih, kjer se klop zadržuje oziroma je njegovo življenjsko okolje. Previdnost velja tudi vsem, ki so že cepljeni, saj je obstojnost učinkovin po cepljenju omejena. Kar pomeni, da nismo z enimi učinkovinami zavarovani za celo življenjsko obdobje.
Klop je težav s katero se velja spoprijeti odgovorno.
